14

Obožujem koščke časa; ne tistih, narezanih z umetelnim nožem napovedljivosti, temveč naključno odtrgane. Čas, kadar se spotaknem obenj, ustvari pas nenavadnosti. Močno nevihto – dežja ali sonc, peska, megle, besed, niča … ki prekrije konotacijo, saj govorim o tistih naključjih, ki niso del receptov. Recepti ne narekujejo zmot, malih nesreč. Motorist pod nadstreškom avtobusne postaje čakajoč na konec viharja, na drugi strani trga dama v službo drvi oblečena v plastiko. Tek na mezeči vlak v visokih petah. Meditacija na avtocesti. Meditacija na letališču. Srebanje stopljenega sladoleda. Zamenjava dne. Nepričakovan dela prost dan. Narečja. Poplava Italijanov v francoskem bistroju. Dnevi brez valov. Ure brez povezave s spletom. Minute brez kisika. Trenutki brez srepenja skozi tančico prihodnosti.

Postanki v času. Tisti, v katerih me nasiti čas sam, nasiti moja čutila in me zaziba v počitek. Obožujem zaslepljujoče koščke časa, ki prekrijejo razgled po njegovem spektru, razkrijejo pa tistega po uvidnem polju. .

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s