2

Nekoč sem, potopljena pod lastnim tokom, ljudem pripisovala vse, česar niso izrekli z obleko. Njihova noša, pričeske, razpoloženjski obrvni odtenki so govorili nezarobljen jezik priprtih oči in kratkega diha, ki sem ga ožala kot šivilja preširok ovratnik, prevajala kot otrok dojenčku prevede Piko Nogavičko. Danes namigov ne podčrtavam več. Razširjena pokrajina ljudi se je tako razrasla, da lahko to razraščanje skorajda slišim. Drevesa lahko štejem, pragozda na srečo modrosti ne. Odpovedujem se prerokinji in razlagalki ter povzemam vznak zanihan moment otroške nadebudnosti.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s